Ljubezen moja

Z roko v roki, sva v dvoje hodila,

pod zvezdnatim nebom, poti si delila,

je luna sijala, je vetrič pihljal,

takrat sem ti rekel, da tvoj bi postal.

 

Tam daleč na morju, so lučke migljale,

v objemu valov se brezskrbno igrale,

sva takrat si pela, to je najina sreča,

in zdelo se je, da sreča je večna.

 

Ljubezen, ljubezen moja, sem ti prepeval, sem šepetal ti,

ljubezen, ljubezen moja, bila je goreča, bila je iskrena,

bil sem srečnejši, kot kdorkoli na svetu, saj imel sem tebe, ki sem te ljubil,

ljubezen, ljubezen moja, a prišel je čas, ko sem te izgubil.

 

Zdaj sam ob večerih spet gledam v zvezde,

spomini bežijo, na vse tiste steze,

kjer z roko v roki sva v dvoje hodila,

in pod zvezdnatim nebom si ljubezen delila.

 

Ljubezen, ljubezen moja, sem ti prepeval, sem šepetal ti,

ljubezen, ljubezen moja, bila je goreča, bila je iskrena,

bil sem srečnejši, kot kdorkoli na svetu, saj imel sem tebe, ki sem te ljubil,

ljubezen, ljubezen moja, še vedno te ljubi, in te vedno bom ljubil.