Za razliko od foto zgodb, ki nastajajo od konca leta 2011 naprej, je s prispevki v poetičnem kotičku čisto drugače. Večina njih je nastalo že pred desetletji, kar pomeni, da sem bil že kot najstnik na tem področju precej dejaven. Z leti se je strast do tovrstnega ustvarjanja nekoliko umirila, a nekaj prispevkov je vendarle nastalo v ne tako oddaljeni preteklosti.

V nadaljevanju je za vas, ki vas tovrstni prispevki zanimajo, predstavljeno nekaj tistega, kar sem ustvaril. Vse pa seveda ni za javno objavo.

 

SLOVO

 

Tako lepo, tako božansko je bilo,

da bi kar sedela.

Bi se objela, morda po tiho si celo zapela,

a neizbežno je bilo slovo.

 

 

ZA TABO OSTAL JE SPOMIN

 

V meglenih zdaj dneh in hladnih nočeh, spominjam poletnih se dni,

spominjam se morja, valov, spominjam se tvojih oči,

kadar tja sem prišel, sem vedno objel s pogledom tvoj nežen obraz,

in videl sem čedno dekle, občutil prijazno srce.

 

Mineval je teden, mineval je dan in jaz sem prišel do spoznanj,

da srčno si tebe želim, saj si ideal mojih sanj,

še preden zavedal sem se, da ljubi te moje srce,

minil zadnji sončen je dan in takrat odšla ti si stran.

 

Ni več zdaj morja ne valov in ni pogledov tvojih nežnih,

ni več obale kjer spoznal sem te, sanjal o dnevih mimobežnih.

 

 

KO NEKOČ

 

Ko nekoč prebirala boš pisma,

in si rekla boš, nikoli se ljubila nisva,

oko ti solza bo zalila,

ki prijateljstvo bo večno pomenila.

 

 

MINILO JE MNOGO CVETOČIH POMLADI

 

Med množico ljudi sprehajam se sam,

in iščem med ljudmi obraz nasmejan,

morda bom danes srečo imel, morda bom našel, kar sem želel,

morda bom ravno na tebe dekle naletel.

 

Minilo mnogo je dni, odkar si odšla,

po tiho rekla si mi, da se boš vrnila,

da takrat, ko zopet bo maj zacvetel, tebe draga bom nežno objel,

in s toplim poljubom ti sanjski svet razodel.

 

Minilo je mnogo cvetočih pomladi in vsaka mi pravi bolečino pozabi,

saj pridejo dnevi, ko zopet boš srečno živel.

A sreča je tista, ki se ne kupuje in sreča je tista, ki se ne prodaja,

če ti se ne vrneš, ne bom je nikoli imel.

 

 

JOŠ SE SJEĆAM

 

Još se sjećam onih dana,

punih bolova i rana,

rastali smo se na moru,

i nikad više nismo zajedno dočekali zoru.

 

 

SPOMINJAM SE

 

Jesen je bila, ko smo prišli med šolske klopi,

lepo je bilo, ko smo se prvič videli,

kakšen bežen nasmeh, ki spreletel je naš obraz,

pomenil je, da bo prišel prijateljstva čas.

 

Besedi dve, morda še tri, postali smo prijatelji,

nihče takrat pomislil ni, da bomo kmalu se razšli,

veselje v nas žarelo je, ko spomladi vse cvetelo je,

ljubezni polni smo bili, ko srca tuja smo osvajali.

 

Zdaj vse mineva, vse hiti, ostal bo le spomin na dni,

ko v šoli smo uživali, v dvoje se sprehajali.

Prišel je čas ločitve zdaj, se misli vračajo nazaj,

v očeh se solzice iskre in kličejo: »Ali se vidimo še kje?«

 

 

NA OKNU SLONIM

 

Na oknu slonim, v daljavo strmim,

in nekaj slovenskega si zaželim,

razmišljam, kaj to slovensko bi bilo,

uganem, da je to dekle, ki v pozdrav ponuja mi roko.

Ko skoraj začutim topel stisk roke,

se zavem, da vse le sanjam,

čeprav si daleč ti dekle,

iz srca ta verz ti zdaj poklanjam.

 

 

VOJAŠKI DAN

 

»Ustaj vojsko« dere se, za dobro jutro, ko še tema je,

preplašeni, premraženi se brž oblačimo in postelje lepo nameščamo.

 

»Vojsko, izlazi napolje«, nam desetar na uhe dere se,

se brž v vrsto spravimo in mirno čakamo, takrat se fiskultura že prične.

 

Ko učne ure na programu so, v učilnici za zvezki dremamo,

a ko nas desetar zbudi nas v WC napodi in tam se z mrzlo vodo frišamo.

 

Popoldan, ko strojaka gazimo, v koraku hitro se zapletemo,

ostav mi dobivamo in trkom vračamo, naposled dobro zakorakamo.

 

Takšno je življenje tu pri nas, po domu in po vas mi dolg je čas,

tuhtam in premišljam kaj bi dobrega storil, da bi te vražje vojske se znebil.

 

Vsem skupaj zdaj pošiljam lep pozdrav, saj čas mi je , da bi že sladko spal,

ko pesem to preberete, mi brž napišite, ali pri vas doma kaj bolje je.

 

 

ZAKAJ

 

Zakaj me kruta usoda je zadela,

zakaj narava je tako hotela?

Sprašujem se zakaj,

si vedno z drugim si želela!

 

 

RAZMIŠLJANJE

 

Vedno premišljujem, kje si zdaj,

ko trden moj korak hiti, ne ve zakaj.

Ko s puško v roki po bregovih se podim,

in ko zvečer v sanjah s tabo spim.

 

Nekoč, ko zopet pridem tja,

kjer ti si zdaj mladostna vsa.

Takrat vesel uganil bom,

da vedno z mislimi ob meni si bila.

 

 

SLOVENIJA – MOJA DEŽELA

 

Ko snežna belina pogled mi zastira,

ko vojska svoboden korak mi zatira,

takrat se spomnim, da nekje je dežela,

kjer s cvetjem posuta je trava zelena.

 

Kjer ptice na vejah lepo žvrgolijo,

kjer dekleta po fantih – vojakih hrepenijo.

Za trenutek pomislim in vzkliknem:

»Saj to je vendar SLOVENIJA – Moja dežela!«

 

 

VRNITVE ČAS

 

Bila je hladna noč, ko sem moral iti proč,

mesec mirno je sijal, ko sem na pragu stal,

torbo sem na ramo dal, na kolodvor se odpeljal,

težko mi takrat je bilo, saj čakal sem slovo.

 

Dočakal sem slovesa čas, saj sem se moral ločiti od vas,

toplina vaših mi dlani, ostala je vse puste dni,

ko v temo sem se odpeljal, z roko sem mahal vam v pozdrav,

izginil sem vam izpred oči, za leto dolgih dni.

 

Zdaj misli vračajo se mi, na tiste lepe, tople dni,

ko skupaj smo prepevali in dobre volje smo bili,

tukaj vsega tega ni, ni topline domačih ljudi,

kje si zdaj domači kraj, kdaj vrnem se nazaj.

 

Prišel bo še vrnitve čas, takrat se vrnil bom med vas,

ko kostanj zopet bo zorel, bom spet doma vesel,

po stezah travnatih bom šel in zopet si bom pesmi pel,

s kitaro zopet bom igral, saj vojni rok bom jaz končal.

 

 

NI VEČ DALEČ TISTI DAN

 

Daleč sem od rodnih krajev, daleč od prijateljev,

daleč od svobode, ki sem jo imel,

daleč od večerov, ko s kitaro smo na sprehod šli,

in vse do jutra smo prepevali.

 

Daleč ti sedaj si mati, daleč ti si očka moj,

daleč čaka sestrica, da jaz se vrnil bom,

tam daleč nekje, si tudi ti dekle,

predaleč, da bi lahko poljubil te.

 

Ne vem, kdaj pride čas, ko zopet srečamo se mi,

ko prihod iz vojske moj bomo nazdravili,

ne vem, če boš zdržala, da čakala me boš ti,

da jaz se vrnil bom čez dolgo leto dni.

 

Zanima me, kaj delaš zdaj, ko mineva mesec maj,

in s kom po parku se sprehajaš zdaj,

ni več daleč tisti dan, ko se bom vrnil nasmejan,

ko z roko v roki bova spet v svetu sanj.

 

 

MEGI

 

Sijalo sonce je in bilo je vse polno ljudi, ko sem prišel, da v notah glasbe zaplesal bi,

oziral sem se sem in tja, da našel neko bi dekle, povprašal tebe sem in rekla si, zakaj pa ne.

 

Ko plesala sva, sem gledal v tvoje oči, takoj zavedal sem se, da neskončno všeč si mi,

prosil sem, da mi poveš, kako ti je ime, si tiho rekla, Megi vsakdo kliče me.

 

Megi, Megi, Megi, v meni zvenelo je,

dokler te nisem povprašal, če moje bi bilo dekle,

Megi, Megi, Megi, sem klical ti v slovo,

ko sem odhajal, bilo mi je hudo.

 

Sedaj sem daleč stran in zopet sonce sije mi, a žalosten sem, saj tukaj z mano tebe ni,

premišljam kje si zdaj in ali se spomniš tistih dni, ko na plesišču sva se spoznala jaz in ti.

 

Megi, Megi, Megi, v meni zvenelo je,

dokler te nisem povprašal, če moje bi bilo dekle,

Megi, Megi, Megi, sem klical ti v slovo,

ko sem odhajal, bilo mi je hudo.

 

Zdaj pojem Megi, Megi, Megi, kdaj zopet vidiva se,

saj takrat si dejala, da boš čakala me,

Megi, Megi, Megi, prosim te, ne varaj me,

saj kmalu vrnem se, vse dni potem bova ljubila se.

 

 

KJE STE VI PRIJATELJI

 

Ob večerih čisto sam, ko mi mineva še en dan,

premišljam kje sedaj ste vi, domači vsi,

kje vasica ti si zdaj, kje si moj domači kraj,

kdaj prišel bo zame čas, da vrnem se med vas.

 

Kje ste vi prijatelji, ali ste še zdravi vsi,

kaj počnete vi sedaj, ko je poletni raj,

ali v hribe greste spet in na morje se zagret,

ali greste kdaj na vas dekletom pet.

 

Jaz pa daleč stran od vas, premišljam, kdaj prišel bo čas,

kdaj bom zopet z vami pel, kdaj bom spet lahko vesel,

takrat vinčece bom pil, z vami se razveselil,

saj vojaško suknjo takrat bom zgubil.

 

 

NE VEM

 

Ne vem, kdaj zadnjikrat sva v dvoje se smejala,

ne vem, kdaj zadnjikrat sva z roko v roki trepetala.

Ne vem, če sploh si kdaj še bova šepetala:

»Ljubim te« in v solzah sreče se igrala.

 

 

PRIŠEL  JE ČAS

 

Prišel je čas, ko sneg izginja,

ko sonce na toplejše čase nas spominja,

ko ob potokih zvončki zacvetijo,

in v parkih parčki zablestijo.

 

Prišel je nepozabni dan,

ko fant od tebe se je ločil ves solzan,

zdaj pridno šteje dneve in noči,

v upanju, da čez leto dni, čakala ga boš ti.

 

 

KJE SI DEKLE

 

Kje si, kje si dekle, kje so tvoje modre oči,

kje so stezice, kjer sva v dvoje bila in o najini sreči sanjala.

 

Tam daleč, nekje na Gorenjski, kjer moja princesa živi,

tam so stezice, kjer sva v dvoje bila in o najini sreči sanjala.

 

Kdaj srečen bom zopet s teboj, saj nesrečen sem zdaj, ko te ni,

kdaj zopet sprehajala se boš z menoj, kdaj spet videl bom tvoje oči.

 

Srečen bom, ko bom s teboj, srečen, če srečna boš ti,

srečen, ko se spet boš sprehajala z menoj, srečen, ko ti gledal bom v oči.

 

 

HLADNA LUNA

 

Je hladna luna zasijala,

in ti si sladko že zaspala,

nekje v daljavi še nekdo ne spi,

ker preveč si tebe zdaj želi.

 

 

SOLZNE OČI

 

Prijetna glasba igrala je, ko drug ob drugem sva bila smeje,

v ritmu glasbe plesala sva, toplo se smehljala, uživala le,

gledal sem v tvoje oči, vedela si kaj pomeniš mi,

kljub temu si dejala, ljubezen ni šala, pozabi na me.

 

Solzne oči sem imel, ko v avtu sem sam obsedel,

slišal korake sem tvoje, ko stran si odhajala,

v noč za teboj sem strmel, želel si, da bi te objel,

tema te je vzela in jaz z bolečino domov sem odšel.

 

 

DEKLE MOJIH SANJ SI TI

 

Zvečer, ko še ne zaspim in lepih si sanj želim,

prebiram besede, ki toplo zvenijo ob misli na te,

ne morem verjeti še, da res tako daleč je,

ta kraj, kjer zraslo je vedro in čedno slovensko dekle.

 

Na sliko sem tvojo ujet, postajam en sam poet,

in mislim, da sanje lahko bi se kdaj uresničile mi,

da hodil bi s tabo tja, kjer sreče je le za dva,

kjer z roko v roki iskala bi srečo za naju oba.

 

Dekle mojih sanj si ti, po tebi srce hrepeni,

a kaj ko predaleč si, da bi imel te za dolge noči,

čez morja, visoke gore, pošiljam pozdrave ti te,

in upam, da kmalu ta čas bo prišel, ko te bom objel.

 

 

V TISTI NOČI

 

V tisti noči, ko odšel sem daleč stran,

nekje se skrival je obraz solzan.

Kje sedaj je ta obraz,

ali ga bom sploh kdaj videl jaz?

 

 

BARBARA

 

Tvoja mamica in očka sta ljubila se,

iz te ljubezni kmalu se rodilo dete je,

štručka v rožnati oblekici si vsem bila,

ko z ropotuljico in dudico si vztrajala.

 

Punčka mala si bila, ko si igrala se,

in družba tvoja je bila kot svet iz pravljice,

leta tekla so in ti postala si dekle,

ki v zrelo žensko se spreminjati začne.

 

Barbara, danes tvoj je osemnajsti rojstni dan,

Barbara, naj ti obraz ne bo solzan,

Barbara, v življenju tvojem mnogo sreče ti želim,

Barbara, ta pesem naj ti bo v spomin.

 

 

SLOVESEN DAN I.

 

Dočakala si slovesen dan, ki vodi te od šole stran,

ki te ločuje od ljudi, s katerimi si gulila šolske klopi.

Morda pomislila si kdaj, ko šole konec bo, bo zame raj,

a poslušaj, kaj jaz ti govorim,

na šolo in maturo, ostal najlepši bo spomin!

 

 

GAMSOVA STEZA

 

Tam, kjer gamsova steza me vodi,

kjer začutim življenja izvir,

kjer gora se s soncem rokuje,

tam najdem svoj notranji mir.

 

 

U NOĆI

 

U noći, kad ti mirno spavaš, u noći, kad zvijezde mi sjaju, ja mislim na tebe,

na dane, kad bila si sa mnom, kad bio sam sretan sa tobom i volio tebe,

šetali bosi smo tako, gdje more se pjeni u skalu i željeli sreću.

 

A tako, kao val se razbije, sreća nam otišla je,

i rastali smo se, kraj naše obale.

 

Prošlo je već mnogo dana i uvijek, kad oči zatvorim, pomislim na tebe,

još vidim crnu ti kosu, još vidim plave ti oči i osmjeh tvoj nježni,

stali smo tamo na cesti, držali smo se za ruke i pričali tiho.

 

Suza mi kanula je, kad si okrenula se, još srce me boli me, jer stvarno volio sam te,

suza mi kanula je, kad si okrenula se, još srce boli me i znaj, još uvijek volim te.

 

 

SLOVESEN DAN II.

 

Dočakala sta pomladni dan, ves slovesen, razigran.

Saj srečale so se poti, ki so vodile vaju od otroštva,

v skupno pot, v srečnejše dni.

Če pa morda pride dan teman, z ljubeznijo ga preženita daleč stran.

In zopet sonce zasijalo bo goreče,

prineslo vama radosti in sreče.

 

 

KJE TVOJA SREČA JE

 

Vsakdo v življenju išče tisto, kar si želi,

sanja o svoji sreči, čaka najlepše dni,

kaj sploh je sreča, kdaj bo prišla, sprašuješ se,

čakaš na njo, saj ne moreš živeti brez nje.

 

Srečaš nekoga, ki več ti pomeni, kot vsi ljudje,

iščeš priložnost, da mu zaupaš, da všeč ti je,

prijetno ti je, nasmehneš se, ko vidiš ga,

saj misliš, da nisi nič več osamljena.

 

Vsa srečna uživaš mladostne dni, v srcu nosiš ta ogenj, ki v tebi gori,

zdaj ljubiš življenje, ki končno razcveta se ti,

ko osamljena si, pomisliš nanj, saj on je biser iz tvojih sanj,

ne moreš brez njega, saj hočeš živeti le zanj.

 

Kmalu za tem pa spoznaš, da sreča odmika se,

saj tisti, ki ga ljubiš, ne more ljubiti te,

on je že zdavnaj v srcu zapisan nekje drugje,

na njega čaka vsak dan njegovo zvesto dekle.

 

Sprašuješ se kje sedaj tvoja sreča je, uteho iščeš v solzah, ki po licu polze,

in verjeti ne moreš, da nekdo, ki ga ljubiš, predaleč je že,

toda glavo pokonci in nasmehni se, saj boš srečala fanta, ki rojen je za te,

z njim boš srečna in v sreči se takrat topilo bo tvoje srce.

 

 

SREČEN S TEBOJ

 

Noč, zvezde žarijo, a jaz pa po ulici tavam in čakam, da ti prideš mimo,

vem, da boš prišla, prinesla nasmeh na obrazu, v očeh pa radost in veselje,

nič, nihče mi ne more,

če v mislih s teboj sem in čakam trenutek, da zopet te vidim.

 

Saj, ko prideš ti sem srečen s tabo, storil bi karkoli da bila bi z mano,

največja želja moja je, da z mano si ti.

 

Zdaj, zdaj ko si tu, zdaj iščem besede, kako naj povem ti, da rad te imam,

zrem v tvoje oči, besede pa neme so a vendar veš, kaj ti govorijo,

ti, si me osvojila,

v mrežo ljubezni si me ulovila in zdaj ti priznam.

 

Z roko v roki s tabo si želim živeti, v dobrem ali zlem bi zate mogel umreti,

srečen bom, če srečna boš z mano tudi ti.

 

 

PREPROSTO JAZ

 

Naj bom v tem trenutku sončni žarek, ki se dotika duše tvoje,

naj bom nasmeh, ki ga zrcali tvoj obraz,

naj bom poljub, ki ujame se na usta tvoja,

in srečen bom, če vse to, ob tebi bom preprosto jaz.

 

 

BOLEČ SPOMIN

 

Skozi okno strmim, gledam dežne kaplje,

zraven tiho ihtim, solza v dlan mi pade,

v mislih mojih si ti, ki tako sem te ljubil,

a med ljubiti in ljubljen biti prazen prostor je bil.

 

Sem v oblakih lebdel, ko skupaj sva hodila,

si neskončno želel, da sreča ne bi minila,

a kot se rado zgodi, takrat ko največ pričakuješ,

oblak se strga ti in v hipu si na tleh, to pa močno boli.

 

Ostal na tebe bo boleč spomin, spomin teh lepih dni in bolečin,

v srcu bo mojem praznina, neskončna bo bolečina.

A naj srce me še tako boli, v njem za vedno boš ostala ti,

saj v danih trenutkih si dala mi več, kot morda smela bi mi.

 

 

SREDI NOČI

 

Sredi noči, ko tišina temo prebada, jaz mislim nate.

Sredi noči, ko dežne kaplje po oknu polzijo, jaz mislim nate.

In sredi noči, ko v objemu rjuh sanjaš svoje najlepše sanje, jaz mislim nate.

Mislim, da sem s teboj in sem srečen.

 

 

LJUBEZEN MOJA

 

Z roko v roki, sva v dvoje hodila,

pod zvezdnatim nebom, poti si delila,

je luna sijala, je vetrič pihljal,

takrat sem ti rekel, da tvoj bi postal.

 

Tam daleč na morju, so lučke migljale,

v objemu valov se brezskrbno igrale,

sva takrat si pela, to je najina sreča,

in zdelo se je, da sreča je večna.

 

Ljubezen, ljubezen moja, sem ti prepeval, sem šepetal ti,

ljubezen, ljubezen moja, bila je goreča, bila je iskrena,

bil sem srečnejši, kot kdorkoli na svetu, saj imel sem tebe, ki sem te ljubil,

ljubezen, ljubezen moja, a prišel je čas, ko sem te izgubil.

 

Zdaj sam ob večerih spet gledam v zvezde,

spomini bežijo, na vse tiste steze,

kjer z roko v roki sva v dvoje hodila,

in pod zvezdnatim nebom si ljubezen delila.

 

Ljubezen, ljubezen moja, sem ti prepeval, sem šepetal ti,

ljubezen, ljubezen moja, bila je goreča, bila je iskrena,

bil sem srečnejši, kot kdorkoli na svetu, saj imel sem tebe, ki sem te ljubil,

ljubezen, ljubezen moja, še vedno te ljubim, in te vedno bom ljubil.

 

 

PLANIKA

 

Ta beli cvet, ta droben cvet, ki gornik vsak ga občuduje,

ta beli cvet, ta droben cvet, ki se planika imenuje,

ta beli cvet, ta droben cvet, ki srce moje ga ljubkuje,

ni cvet s planin, je cvet deklet, »Planika moja – Srce moje«!

 

 

DA MI JE ZDAJ

 

Da mi je zdaj objeti tvoj obraz,

da mi je zdaj prižeti se močno k tebi,

da mi je zdaj oditi s tabo daleč, daleč,

da mi je zdaj imeti te za vedno!

 

 

TI SI

 

Ti si rosa, ki z jutra dan budi,

si sonce, ki me tako lepo ogreje,

si zvezda, ki nad menoj žari,

in cvet si, ki mi tako lepo diši.

 

 

V ZGODNJEM JUTRU

 

V zgodnjem jutru, ko narava se prebuja,

v zgodnjem jutru, ko večina mirno spi,

v zgodnjem jutru, nekdo o tebi poje,

v zgodnjem jutru, nekdo močno si te želi.

 

 

ZA LAHKO NOČ

 

Dovoli, da za lahko noč pobožam ti lase,

da pobožam tvoja lica bela,

dovoli, da poljubim te,

in te ponesem v sladke sanje.

 

 

RAD TE IMAM

 

V soju jutranjega svita, ko petje ptic te prebuja iz sanj,

ti naj zaželim dobro jutro in povem ti, da RAD TE IMAM.

 

 

ČE PRIDE DAN

 

Če pride dan, ko mi rekla boš:

»Dovolj te imam!

Dovolj teh tvojih zguljenih besed,

in prosim te, odidi nekam daleč stran.«

 

Takrat verjetno še ne bom povsem dojel,

da v tebe se nikoli zaljubiti ne bi smel.

Ker v vsem tem času, ko sva se poznala,

preveč si lepega v življenje moje dala.

 

Nežnost in ljubezen, kakršno dajala si mi ti,

nikoli nisem prej poznal, nikoli od nikogar je dobil.

Z nikomer nisem sreče takšne doživel,

nikdar tako lepo kot zdaj s teboj dekle, se nisem še imel.

 

Če pride dan, ko neizbežno bo slovo,

takrat bom šele vedel, kako s teboj bilo mi je lepo.

Ko z roko v roki drug z drugim sva hodila,

ali pa kar tako nekje, poljube in ljubezen si delila.

 

Takrat odšel bom in ne bo me več nazaj,

odšel bom tja, kjer sva spoznala se, v moj planinski raj.

Da vedno sem te ljubil in te rad imel, še zadnjič bom v nebo zavpil,

in za slovo, s krvjo bom svojo, bele planike poškropil.

 

 

LJUBEZEN IN PRIJATELJSTVO

 

Potem, ko da ženska moškemu ljubezen,

je prijateljstvo največ, kar mu še lahko da.

Če dobim od tebe samo prvo, bom srečen.

Če dobim oboje, bom najsrečnejši!

 

 

DAN LJUBEZNI

 

Danes je poseben dan,

dan ljubezni, ki naznanja skorajšnjo pomlad.

Dan, ko še enkrat več ti iz srca povem,

da tako zelo imam te rad!

 

 

NA ZDRAVJE

 

Sem slišal vest, da danes je pri vas veselo,

da bo plesalo se in pelo.

V soseščini se govori,

da sosed(a) rojstni dan slavi.

Vem, da želja bilo je že veliko,

pa dovolite mi, da tudi jaz vam zaželim vsaj enkrat še toliko.

Na zdravje!

 

 

ČE MOGEL BI

 

Če mogel bi, vse svoje bi življenje,

zamenjal za en dan s teboj.

 

Za sončen dan, za topel dan, ko po travnatih stezicah sva hodila,

in iskrice v očeh tam v hribih, drug drugemu sva prvič podarila.

 

Za sončen dan, za topel dan, ko na obali drug drugemu v objemu sva ležala,

in ob krikih galebov in šumenju valov, sva tihi sreči se predala.

 

In za trenutke, ko po napornem dnevu v naročju mojem si pristala,

ko sem prav nežno božal te in gledal, kako v objemu mojem sladko si zaspala.

 

In za trenutek, ko na uho si tiho mi zašepetala: »Kako lepo čutiti te je v sebi.«

Saj takrat vem, da z dušo in telesom, predala si se meni.

 

Še mnogo lepih je bilo trenutkov, ki sem doživljal jih ob tebi,

a ne bom jih več našteval. Dovolj je, da nosim jih v sebi.

 

Če mogel bi vse lepe te trenutke, doživeti še enkrat s teboj,

potem lahko bi mirno rekel:

»O Bog, zdaj doživel sem vse! Zdaj, če je treba, grem lahko na pot s teboj!«

 

 

NAJ SE

 

Naj se obrazi vseh ljudi, prešerno veselijo,

naj iskrice v očeh vseh nas, ponovno zažarijo.

Saj zopet tu vesel je čas, ko pesmi zadonijo,

in ob iskrenih stiskih rok, se srca radostijo.

 

 

KO SREDI NOČI I.

 

Ko sredi noči, misel nate me zbudi,

ko sredi noči, te gledam z zaprtimi očmi.

Ko sredi noči, začutim tvoj poljub na koži svoji,

ko sredi noči začutim tvoj objem, čeprav tam daleč si.

Takrat vem, da nisem sam, čeprav nikogar tukaj z mano ni,

a vendar čutim, da prav tedaj, nekdo v mislih v moj objem hiti.

 

 

OBDARJEN

 

Biti obdarjen z nasmehom, je nekaj lepega,

biti obdarjen z ljubeznijo, je nekaj še lepšega,

biti obdarjen s teboj, je nekaj najlepšega!

 

 

HVALA TI

 

Odprem oči in zagledam tvojih sto stvari,

ki dajo mi občutek, da nisem sam, da z mano zdaj si ti.

In odeja, ki dotika moje kože se,

še dolgo ni tega, ko dotikala se tebe je.

In tu je vonj, ko postelja po tebi še diši,

obdaja me še zrak, ki pred kratkim si ga dihala še ti.

Vse to je tu in tu sem jaz,

in tu si v mojih mislih ti.

In ko pomislim, da zvečer spet prideš v moj objem,

od sreče spet srce mi zadrhti,

in tiho šepnem:

»Srce moje«, HVALA TI.

 

 

 KO SREDI NOČI II.

 

Ko sredi noči, misel k tebi mi hiti,

ko sredi noči, mi telo po tebi hrepeni,

zaprem oči in v temi zagledam tvoj obraz,

obraz obdan s čudovitim šopkom plavih las.

Takrat toplina mi telo oblije,

in tvoj nasmeh mi kakor sonček sije.

 

 

SAMO EN CVET

 

Samo en cvet, en droben cvet,

ti draga dam za praznik tvoj,

in zraven še poljub sladak na usta tvoja,

za praznik tvoj je to največja želja moja!

 

 

KO SEM SAM

 

Ko sem sam in ko ne vem, kaj bi počel,

najprej na misel pride mi, da tebe bi objel,

da bi pobožal tvoja lica gladka,

da bi okusil tvoja usta sladka.

 

 

LE ČLOVEK SEM

 

Nisem pisatelj, da bi ti pisal romane,

nisem zidar, da bi gradil ti gradove,

nisem zdravnik, da bi celil ti rane,

le človek sem, ki ti želi vse najboljše!

(Skupno 5.357 obiskov, današnjih obiskov 1)