Hribi, gore, neokrnjena narava…

in ob zgoraj naštetem, fotografija in potovanja. To so dejavniki za nastanek spletne strani, ki je pred vami. V njej je skozi fotografijo, glasbo in besedilo predstavljen delček  mojega prostega časa.

Že v otroštvu sem bil v stiku z naravo, saj sem odraščal na vasi. Moje najljubše igrišče so bili travniki in gozdovi, tek po gozdnih stezah ali vijuganje s smučmi med drevesi pa najljubša športa.

Ker je bila domačija, kjer sem preživljal rosna otroška leta stisnjena pod obronki hriba, kjer je, in še vedno stoji planinska koča, je moja prenekatera pot vodila prav do nje. Tam sem se kot kratkohlačnik prvič srečal s planinci. Poseben vtis je name napravil oskrbnik koče, ki se je do nje vsak petek popoldan odpravil iz doline po pešpoti, krasil pa ga je velik nahrbtnik. Z njim sem izkusil prva srečanja s hribi in gorami, jih vzljubil in danes so vir mojega navdiha, vir energije za delovne dni.

Kljub temu, da me je z odraščanjem in ustvarjanjem lastnega življenja pot odvedla od domačega hriba in planinske koče, je v meni ostala neizmerna ljubezen do hribov, gora, do narave…

Nemirni duh me je popeljal na marsikatero pot širom naše male, a lepe domovine in nemalokrat tudi onkraj njenih meja, po raznih koncih sveta. Povsod pa se najbolje počutim v naravi.

Ker je fotoaparat moj najzvestejši spremljevalec na vseh mojih poteh, sem le-te pred leti začel predstavljati v foto zgodbah, ki so krožile po e-pošti. Lepo število se jih je že nabralo, sledilcev njih pa je iz zgodbe v zgodbo več. Zato sem sklenil, da jih podobno mislečim na ogled postavim tudi na lastni spletni strani, ki je pred vami. »Gamsove steze« se imenuje, naslov pa sem izrezal iz verza, ki se mi je pred mnogimi leti porodil nekje v hribih in je v izvirni obliki zapisan zgoraj.

Ja, bila so obdobja, ko me je poleg ljubezni do narave, zaznamoval tudi pesniški navdih. Delček tega je skrit v zavihku »poetični kotiček«.

Naj vam bo lepo, najsi bo ob ogledu fotografij, poslušanju glasbe ali prebiranju besedil.

Pa SREČNO!